Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 61/2006 je skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB Nova Gorica dne, 22. novembra 2007, sprejela spremembe in dopolnitve svojega statuta tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:

OBMOČNEGA ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA NOVA GORICA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Ta statut določa pravila delovanja članov Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja na območju občin Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Mestne občine Nova Gorica. 

2. člen
Ime območnega združenja je: Območno združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: združenje).
Sedež združenja je v Novi Gorici, Kidričeva ulica št. 9.
Kratica združenja je ZB NOB Nova Gorica.

3. člen
Združenje je samostojna, domoljubna, nepridobitna organizacija, v katero se z namenom uresničevanja skupnih interesov prostovoljno združujejo borci, drugi udeleženci narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja ter druge osebe, ki imajo pozitiven odnos do vrednot  narodnoosvobodilnega boja 1941-1945.
Združenje je pravna oseba zasebnega prava.

4. člen
Združenje zastopa vsakokratni predsednik združenja.
Združenje je član Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in ima status društva, ki deluje v javnem interesu.

5. člen
Žig združenja je okrogle oblike. Ob robu je napis: Območno združenje borcev za vrednote NOB  NOVA GORICA in v  sredini znak, ki je identičen znaku Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Naslov elektronske pošte združenja je :  zbng@siol.net  .
Spletna stran društva je : http://www.zbng-drustvo.si .
Žig imajo tudi krajevne organizacije.

6. član
Združenje ima svoj prapor, ki ga sestavlja slovenska nacionalna zastava na eni strani, na drugi pa so izraženi simboli NOB .
Praporu je pripet trak, na katerem je izpisano ime združenja.
Drog prapora je rdeče barve, na vrhu je pozlačena peterokraka zvezda.

7. člen
Prapor se lahko uporablja na spominskih prireditvah, ki jih organizira  združenje, na drugih javnih prireditvah in zborovanjih sorodnih organizacij, kadar sodelovanje ni v nasprotju z interesi združenja, na dogovorjenih državnih proslavah in na pogrebnih svečanostih za umrlimi člani.
Prapor se lahko uporablja tudi izven države Slovenije, kadar se člani združenja udeležujejo mednarodnih veteranskih srečanj  ali  na podobnih svečanostih.

8. člen
Prapor varuje, vzdržuje in nosi praporščak ali njegov namestnik. Praporščaka in njegovega namestnika določi izvršilni organ združenja.
O sodelovanju praporščaka s praporom na prireditvah odloča predsednik združenja.
Krajevne organizacije,  imajo svoj prapor, katerega varuje, vzdržuje in nosi praporščak ali njegov namestnik, ki ju določi krajevna organizacija. 

9. člen
Združenje kot član Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva vojnih veteranov  in žrtev vojnega nasilja ter pri vzdrževanju vojnih grobišč. V ta namen sprejema kratkoročne in dolgoročne programe delovanja na teh področjih.

10. člen
Nameni in cilji delovanja združenja:

• skrb za ohranjanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju, za zaznamovanje z narodnoosvobodilno vojno povezanih obletnic, za vzdrževanje pomnikov, grobišč in grobov padlih in umrlih borcev NOB ter žrtev fašizma in nacizma;
• spodbujanje in podpiranje s tematiko narodnoosvobodilnega boja povezano zgodovinopisno, muzejsko, spomeniško varstveno dejavnost in umetniško ustvarjalnost;
• ohranjanje tovariških vezi med borci, udeleženci in zagovorniki vrednot NOB, vojnimi invalidi, bivšimi političnimi zaporniki, interniranci, izgnanci ter člani odporniških gibanj in zavezniških vojsk;
• spodbujanje solidarnosti in humanih medsebojnih odnosov in razvijanje raznih oblik prostovoljne družbene pomoči ter samopomoči v skrbi za ostarele, bolne in onemogle člane;
• na podlagi izkušenj iz NOB in obrambne vojne za Slovenijo 1991 prispeva h krepitvi varnosti in obrambne moči Republike Slovenije.

Dejavnosti oziroma naloge združenja :

• pomoč članom združenja pri uveljavljanju pravic na podlagi zakonskih predpisov;
• organiziranje tovariških srečanj, športno-rekreacijskih in drugih prireditev ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov in ob državnih praznikih,
• organizacija razprav, predavanj, seminarjev, okroglih miz in podobnih prireditev v zvezi z dejavnostjo združenja,
• dajanje pobud in sodelovanje z državnimi organi in ustanovami civilne družbe,
• sodelovanje z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi zlasti zamejskimi  organizacijami pri uresničevanju projektov, ki imajo enake ali sorodne cilje kot so cilji združenja,
• podeljevanje priznanj domači ali tuji osebi oziroma ustanovi, ki se je še posebej izkazala s podobno dejavnostjo.

Z namenom, da se uresničijo omenjeni nameni in cilji delovanja, opravlja združenje naslednjo pridobitno dejavnost: izdaja in prodaja brošur, spominskih značk in drugih publikacij in prodaja hrane ter pijače na lastnih prireditvah, vse v skladu z veljavnimi predpisi.

11. člen
Združenje sodeluje na območju občin iz 1. člena s pristojnimi organi lokalnih samoupravnih skupnosti na področjih, ki so pomembna za uresničevanje njegovih interesov, ter z organi upravnih enot za področje vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojnega nasilja.
Pri uresničevanju ciljev in namenov svojega delovanja združenje sodeluje tudi z društvi, ki imajo podobne programe delovanja, z ustanovami in organizacijami v zadevah, ki so v skupnem interesu.

12. člen
Delo združenja in njegovih organov je javno.
Združenje obvešča o svojem delu širšo in ožjo javnost preko revije »Svobodna misel«  in preko drugih sredstev javnega obveščanja.
Ožjo javnost obvešča z objavljanjem vabil, mnenj in stališč, z izdajanjem internih obvestil in na drug način, tudi tako, da so zapisniki organov združenja in druga gradiva, dostopna članom.
Širšo javnost obvešča tako, da so seje organov združenja praviloma javne in se nanje vabi predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge osebe, ki izkažejo tak interes.
Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik združenja oz. član, ki ga nadomešča.

II. ČLANSTVO V ZDRUŽENJU

13. člen
Član združenja je lahko oseba, ki pisno izrazi željo postati član ter sprejme ta statut in je ali:

1. udeleženec narodnoosvobodilnega boja, borec, aktivist ali član Osvobodilne fronte, Slovenske protifašistične ženske zveze, Zveze slovenske mladine ali pionirske organizacije;
2. vojaški vojni invalid, vojni ujetnik;
3. civilni invalid vojne;
4. če je v domovini ali v tujini podpiral narodnoosvobodilno gibanje ali zunaj domovine sodeloval v oboroženem odporu, v zavezniških vojskah ali gibanju proti fašizmu;
5. če je bil zaradi udeležbe oz. sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju v zaporu, taborišču, konfinaciji ali na prisilnem delu (zapornik, interniranec, taboriščnik, konfiniranec, deportiranec);
6. če je žrtev nacifašističnega nasilja (taboriščnik-ukradeni otrok, begunec, izgnanec itd);
7. če je veteran vojne za Slovenijo 1991;
8. če je zagovornik vrednot narodnoosvobodilnega boja 1941-1945.

14. člen
Za vstop v članstvo je potrebno izpolniti pristopno izjavo z osebnimi podatki in podatki iz 13. člena.
Za sprejem v članstvo je pristojna krajevna organizacija združenja po kraju stalnega prebivališča. 

15. člen
Vsak član ima člansko izkaznico. Obliko in vsebino članske izkaznice določa pristojni organ Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

16. člen
Član združenja uresničuje svoje pravice in dolžnosti s tem:

1. da deluje v skladu z določbami tega statuta;
2. da sodeluje pri delu združenja, oz. posameznih njegovih organizacijskih delih;
3. da je obveščen o delu združenja;
4. da sam ali preko izvoljenih delegatov sodeluje pri odločanju o društvenih zadevah;
5. da voli in je izvoljen v vse organe združenja;
6. da lahko dobi strokovno pomoč združenja pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz zakonskega varstva udeležencev NOB ali so povezane s članstvom v združenju;
7. da plačuje članarino.

17. člen
Članstvo v združenju preneha z izstopom, z izključitvijo ali s smrtjo. Šteje se, da je član izstopil iz združenja, ko poda organu združenja pisno izjavo o izstopu.
Iz članstva območnega združenja se izključi član, za katerega se ugotovi, da krši določbe statuta ali zavestno deluje proti interesom združenja in tako ruši ugled združenja.
Sklep o izključitvi mora biti obrazložen.
Z datumom smrti preneha članu članstvo v združenju.

18. člen
Člani združenja, ki imajo poseben interes lahko namene in cilje združenja izvajajo tudi na ravni združenja v obliki sekcij, skupnosti enot in služb NOV in v drugih organizacijskih oblikah.

19. člen
Združenje spodbuja gospodarske in druge organizacije, ustanove, društva ali posameznike za sponzorstvo združenju ali krajevni organizaciji pri izvedbi določene naloge ali za donatorstvo sredstev za posamezne projekte ali za delovanje združenja.
Medsebojne pravice in obveznosti med sponzorjem in združenjem se lahko uredijo tudi s pogodbo o sponzorstvu, namen donacije pa v donacijski pogodbi.

III. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE

1. Krajevna organizacija

20. člen
Temeljna oblika delovanja članov združenja je krajevna organizacija, ki jo združenje lahko ustanovi kot notranji organizacijski sestavni del združenja za območje ene ali več krajevnih skupnosti, naselij ali ulic.
Združenje določi ime krajevne organizacije na predlog njenih članov.
Krajevna organizacija deluje kot metoda dela združenja v skladu s statutom združenja.
Krajevna organizacija uporablja pri svojem delovanju naslednje ime: »Združenje borcev za vrednote NOB -  Krajevna organizacija............... »

21. člen
Člani krajevne organizacije izvolijo odbor in predsednika, ki zastopa krajevno organizacijo ter tajnika, ki vodi operativno tehnične in finančne naloge krajevne organizacije in blagajnika. Izvolijo tudi delegate, ki zastopajo njihova stališča na zasedanju skupščine  območnega združenja.  

22. člen
Najvišji organ krajevne organizacije je zbor članov, ki se sestane po potrebi, obvezno pa pred sklicem  skupščine območnega združenja.
Sestanek krajevne organizacije sklicuje njen predsednik in po potrebi tudi na zahtevo 10 odstotkov članstva.
Delegati krajevnih organizacij so dolžni, da sklepe in stališča zbora svojih članov zastopajo na skupščini združenja, o sprejetih sklepih in stališčih združenja pa morajo poročajo svoji krajevni organizaciji.

23. člen
Naloge krajevnih organizacij so zlasti:

• sodelovanje pri uresničevanju nalog združenja;
• organiziranje različnih srečanj, proslav ob občinskih oziroma krajevnih praznikih in drugih pomembnih obletnicah;
• organiziranje in dajanje pomoči bolnim članom, obiskovanje in pomoč članom, ki so v domovih za starejše občane;
• skrb za vzdrževanje spomenikov, grobov padlih borcev NOB in spominskih znamenj;
• pobiranje članarine in drugih prispevkov članov;
• opravljanje drugih nalog, ki jih krajevni organizaciji poveri v izvršitev združenje.

24. člen
Finančno in materialno poslovanje krajevne organizacije poteka preko transakcijskega računa območnega združenja s postavko krajevne organizacije.
Krajevna organizacija vodi knjigo prejemkov in izdatkov.
Finančne listine podpisuje predsednik  združenja.

2. Občinski odbor

25. člen
Na območju posamezne občine lahko več krajevnih organizacij oblikuje občinski odbor zaradi:

• sodelovanja z županom in mestnim oziroma občinskim svetom;
• koordinacije delovanja krajevnih organizacij na njihovem območju;
• drugih nalog za uresničevanje programa združenja.

IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI ZDRUŽENJA

1. Skupščina območnega združenja

26. člen
Skupščina kot zbor članov je najvišji organ območnega združenja. Sestavljajo jo delegati krajevnih organizacij.
Ključ za izvolitev delegatov določi poslovnik, ki ga sprejme skupščina združenja.
Na skupščini razen izvoljenih delegatov polnopravno sodelujejo  tudi predsednik in podpredsedniki  združenja, člani izvršilnega odbora, predsedniki občinskih odborov, predsednik koordinacije ZB mesta Nova Gorica, predsedniki domicilnih enot NOV in  POS ter drugih skupnosti, ki nadaljujejo tradicije NOB, vendar brez pravice  glasovanja.
Delegati skupščine in vsi organi Združenja  se volijo vsaka štiri leta in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

27. člen
Skupščina:

• določa smernice za delovanje združenja in sprejema letni program dela;
• obravnava in sprejema stališča o družbenih in drugih aktualnih vprašanjih v zvezi z NOB;
• ocenjuje delo izvršilnega odbora združenja, nadzornega odbora in obravnava delovanje krajevnih organizacij in občinskih odborov;
• sprejme sklep o včlanitvi v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in v druge zveze in povezave;
• odloča  višino članarine;
• določi delitveno razmerje sredstev pridobljenih s članarino med krajevne organizacije in združenjem;
• spreminja in dopolnjuje statut združenja in druge splošne akte;
• sprejema poročilo o delovanju in finančno-materialnem poslovanju;
• sprejema finančni načrt in potrjuje letno poročilo (bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili);
• voli in razrešuje predsednika, podpredsednike in tajnika združenja, člane izvršilnega, nadzornega odbora, častnega razsodišča ter delegate združenja v republiške organe Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije  ;
• odloča o pritožbah zoper odločitve organov združenja;
• odloča o prenehanju delovanja združenja.

28. člen
Skupščina se sestane najmanj enkrat letno.

29. člen
Sklep o sklicu skupščine sprejme predsednik združenja najmanj 15 dni pred zasedanjem na lastno pobudo, po sklepu izvršilnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene petine članov.

30. člen
Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča najmanj polovica članov.
Če ob napovedanem začetku zasedanja skupščina ni sklepčna, se začetek zasedanja odloži za petnajst minut, nakar veljavno sklepa, če je navzočih več kot tretjina članov.
Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih. O predlogih sklepov se načeloma glasuje javno, glasovanje pa je tajno, če to zahteva večina navzočih.

31. člen
Delo skupščine vodi predsednik delovnega predsedstva, ki ga izvolijo člani.
O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overovatelj.

2. Predsednik, podpredsednik in tajnik združenja 

32. člen
Predsednik združenja je zastopnik združenja ter predstavlja združenje pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.
Predsednik združenja je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora združenja. Izvoli ga skupščina za dobo štirih let.
Predsednik sklicuje in vodi seje  izvršilnega odbora, koordinira delo organov združenja, je odredbodajalec finančnega in materialnega poslovanja, odloča o plačilu računov do vrednosti, ki jo letno določi izvršilni odbor in opravlja naloge za katere ga pooblasti skupščina in drugi organi združenja.
Kolegij predsednika je posvetovalni organ predsednika v zvezi s tekočim vodenjem združenja, ki ga sestavljajo podpredsedniki, tajnik in drugi člani, ki jih imenuje predsednik.
Predsednik je odgovoren za zakonito delovanje združenja.
Za svoje delo je odgovoren skupščini. 

33. člen
Združenje ima enega ali več podpredsednikov.
Podpredsedniki združenja pomagajo predsedniku združenja pri opravljanju njegovih nalog. V primeru zadržanosti pooblasti predsednik enega izmed podpredsednikov za opravljanje  njegovih pristojnosti.

34. člen
Za opravljanje strokovnih in administrativno tehničnih poslov združenja, lahko združenje zaposli stalne ali občasne sodelavce.
Tajnik združenja :

• organizira delo združenja,
• skrbi za koordinacijo med organi,
• usklajuje  uresničevanje delovnega programa in projektov,
• skrbi za opravljanje strokovno tehničnih in  administrativnih nalog,
• pomaga predsedniku pri pripravah sej skupščine in izvršilnega odbora,
• zastopa združenje v zadevah, za katere  ga pooblasti predsednik.

3. Izvršilni odbor združenja

35. člen
Izvršilni odbor združenja(v nadaljevanju: odbor) je izvršilni organ združenja in šteje do 21 članov. Odbor izvaja sklepe in stališča, sprejete na skupščini ter druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor zlasti:

• usmerja delo delovnih teles odbora;
• usklajuje in usmerja delo članov združenja v krajevnih organizacijah in članov občinskih  odborov;
• uresničuje delovni program, skrbi za finančno in materialno poslovanje združenja, ki je potrebno za izvajanje programa;
• pripravlja predloge aktov, ki jih sprejema skupščina;
• skrbi za obveščanje članov in javnosti o delu združenja;
• organizira sodelovanje z drugimi združenji borcev za vrednote NOB, s sorodnimi organizacijami in skupnostmi, z državnimi organi ter organi lokalnih skupnosti;
• upravlja s premoženjem združenja;
• podeljuje priznanja in nagrade združenja;
• imenuje komisije, sekcije ali odbore za posamezna področja aktivnosti in določa njihove naloge;
• opravlja druge naloge , ki izhajajo iz aktov združenja in sklepov skupščine.

36. člen
Izvršilni  odbor se sestaja po potrebi. Seje odbora sklicuje in vodi predsednik združenja, v njegovi odsotnosti pa eden od  podpredsednikov.
Za veljavno odločanje in sprejemanje sklepov je potrebna navzočnost več kot polovice članov odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih.
O sejah se vodi zapisnik. Izjemoma se lahko uporablja tudi dopisna seja.
Če član odbora ne more več opravljati svojih dolžnosti, lahko odbor imenuje novega člana, ki opravlja to funkcijo do odločitve o njegovem članstvu na naslednji seji skupščine. 

37. člen
Tajnik odbora, ki ga imenuje odbor pripravlja gradivo za seje odbora in skupščine, skrbi za izvajanje njunih sklepov, vodi evidenco članov združenja in izvršuje druge naloge, ki so mu zaupane s splošnimi akti in sklepi organov združenja.

4. Nadzorni odbor

38. člen
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki jih izvoli skupščina za dobo štirih let. Njihov mandat se lahko ponovi.  

39. člen
Nadzorni odbor spremlja zakonitost dela združenja in njegovih organov ter nadzira  finančno in materialno poslovanje združenja.
Nadzorni odbor nadzira zlasti :

• izvajanje statuta in drugih aktov združenja,
• izvajanje sklepov organov združenja,
• odgovorno in ekonomično uporabljanje sredstev združenja,
• ocenjuje letna poročila o finančnem poslovanju združenja in posreduje svojo oceno skupščini,
• ugotavlja nepravilnosti pri delu organov združenja in opozarja na odpravo le-teh.

40. člen
Seje sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora, če je ta odsoten, pa njegov namestnik. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če so na seji navzoči vsi člani ali njihovi namestniki. Sklep je sprejet, če sta zanj glasovala dva člana ali njihova namestnika.
O seji nadzornega odbora se piše zapisnik.

41. člen
Član nadzornega odbora ne more biti hkrati član izvršilnega odbora združenja, ima pa pravico udeleževati se sej odbora, vendar brez pravice odločanja.

5. Častno razsodišče

42. člen
Častno razsodišče  šteje tri člane, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev organov društva ali posameznega člana.
Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v  skladu s splošnimi načeli postopka pred sodišči.
Častno razsodišče  sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani. Sklep je sprejet, če zanj glasujeta dva člana.   

43. člen
Disciplinske  kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so:

• kršitve določb statuta,
• nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v združenju,
• neizvrševanje sklepov organov  združenja,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu združenja.  

44. člen
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče častno razsodišče so :

• opomin,
• javni opomin,
• izključitev.

Zoper sklep častnega razsodišča ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino, ki sklepa dokončno.

6.  Svet  območnega združenja

45. člen
Svet območnega združenja je kolegijski  posvetovalni organ, ki daje skupščini in izvršilnemu odboru ali predsedniku pobude in predloge o programskih zadevah društva ter oblikuje predloge stališč v zvezi  z družbeno političnimi pojavi, ki zadevajo probleme v zvezi  z nameni in cilji združenja.
Člane sveta imenuje  izvršilni odbor za dobo štirih let. Svet se sestaja po potrebi.
Svet sklicuje in vodi predsednik združenja.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZDRUŽENJA

46. člen
Opravljanje funkcij v organih združenja je praviloma brezplačno. Izvršilni odbor lahko v skladu  z veljavnimi predpisi določi vodstvenim delavcem nagrade glede na njihovo delovno angažiranje.
Člani organov združenja imajo pravico do povrnitve stroškov, ki so potrebni za opravljanje funkcije v organu združenja.

47. člen
Viri sredstev za dejavnost združenja so:

• članarina;
• darila, volila, prostovoljni prispevki;
• sredstva občinskih proračunov;
• sredstva Proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog, ki jih združenje opravlja v javnem interesu
• dohodki iz stvarnega premoženja
• opravljanje pridobitne dejavnosti;
• prispevki sponzorjev in donatorjev;
• drugi prihodki.

 48. člen
Članarina predstavlja temeljni vir prihodka združenja, ki je namenjen za financiranje vseh ravni organiziranosti.

49. člen
Če združenje pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja združenja med svoje člane je nična.

50. člen
Združenje razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim programom dela  in letnim finančnim načrtom.

51. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik združenja, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni podpredsednik ali član odbora v mejah pooblastila predsednika.

52. člen
Finančno in materialno poslovanje združenja je javno.
Vsak član ima pravico vpogleda v vse dokumente in postopke pri finančnem in materialnem poslovanju združenja.
Za pomoč pri urejanju finančnih zadev lahko združenje pooblasti tudi zunanjega strokovnega  sodelavca oziroma organizacijo.

53. člen
Premoženje združenja predstavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so last združenja in so kot take vpisane v inventarno knjigo. S premoženjem upravlja izvršilni odbor.

54. člen
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja in poteka preko transakcijskega računa, v katerem morajo biti posebej razvidne postavke za vsako krajevno organizacijo, odbor, komisijo ali sekcijo.

55. člen
Finančno in materialno poslovanje se vodi v skladu z Slovenskim računovodskim standardom, drugimi predpisi, ki veljajo za društva ter Pravilnikom združenja o računovodstvu in finančno materialnem poslovanju.
Finančno poslovanje združenja  lahko vodi  pogodbeno dogovorjen računovodski servis.

56. člen
Vsak član združenja ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje združenja.

57. člen
Za opravljanje administrativno tehničnih nalog združenja lahko izvršilni odbor sklepa delovna razmerja ali honorarno zaposlitev v skladu  s predpisi.

VI. PRIZNANJA IN NAGRADE

58. člen
Združenje lahko podeli priznanja posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke pri delovanju združenja.
Priznanja podeljuje izvršilni odbor združenja na predlog pristojne komisije.
Vrsto priznanj in postopek podeljevanja ureja poseben pravilnik.

VII. PRENEHANJE ZDRUŽENJA

59. člen
Združenje preneha delovati, če se za to odloči 2/3 članov združenja, po samem zakonu ter s spojitvijo ali pripojitvijo z drugimi društvi.
Sklep o prenehanju združenja sprejme skupščina.

60. člen
V primeru prenehanja delovanja združenja se neporabljena sredstva, pridobljena iz občinskih proračunov vrnejo občinam, drugo  premoženje pa se prenese na Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

VIII.  KONČNI  DOLOČBI

61. člen
Ta statut začne veljati osmi dan od dneva, ko ga potrdi pristojni državni organ.

62. člen
Z dnem sprejetja prečiščenega besedila tega statuta preneha veljati statut Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Nova Gorica, ki je bil sprejet na skupščini dne 30.3.2004.

Vladimir Krpan
Predsednik Območnega združenja
borcev za vrednote NOB Nova Gorica

Kidričeva 9, 5000 Nova Gorica, T: 00386 (0)5 333 20 77, E: zbng@siol.net

O STRANI